Slovenske dežele okrog leta 1500 in današnja Republika slovenija:

SLOVENSKE DEŽELE OKROG LETA 1500

Poglavja predstavitve slovenskih zgodovinskih dežel:

Temeljni pojmi Slovenske ljudovlade in Slovenske stare pravde
Slovenci smo domorodci slovenskih zgodovinskih dežel
Mednarodnopravni temelji državnosti slovenskih zgodovinskih dežel
Znamenja posameznih slovenskih zgodovinskih dežel – grb in zastava
Kratka zgodovina posameznih slovenskih dežel: Koroška, Štajerska, Krajnska, Primorje in Prekmurje

Temeljni pojmi Slovenske ljudovlade in slovenske stare pravde:

Slovenska ljudovlada
Slovenska pravda
kmet
rota
veča
soseska, sosednja, sosečka, gmajna
župa in župan
dvanajstija
vojvod, nadvojvod, knez in kralj
kramola
pojezda
dežela in deželani
Slovensko Ustoličevanje

Slovenska ljudovlada je:

izvirna družbena ureditev – vladavina ljudstva, – ki so jo poznali in nekoč v skladu z njo tudi živeli naši predniki – Slovenci, Sloveni.
Pomeni pravdno, upravno in sodno oblast ljudstva. O njej govorimo takrat, ko imajo svobodni ljudje pravico sami odločati o skupnih družbenih zadevah, o dajatvah in davkih, o šolanju in vzgoji, o obrambi, o pravdi, o odnosih z drugimi narodi in državami itd.

Ljudovlada v Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju leta 1894

slika

Človekove in družbene pravice v slovenski ljudovladi sodijo med naravno pravdo:

pravica do nošenja orožja,
pravica do osebne lastnine (pravica do lastnega doma, pravica do dedovanja osebne lastnine),
pravica do vzgoje otrok,
pravica do souporabe skupne (družbene) lastnine, ki vsebuje:
- pravico do uporabe skupnega zemljišča in gozda,
- pravico do lova in ribolova,
- pravico do kmetovanja (obdelovanje skupnih zemljišč – poljedelstvo in paša živine na skupnih pašnikih – živinoreja),
pravico do uporabe vode oz. vodnih virov,
pravica do sodelovanja in soodločanja v srenji ali soseski,
pravica do udeležbe in glasovanja na večah oz. zborovanjih na vseh družbenih ravneh,
volilna pravica (voliti in biti voljen),
pravica do kramole,
pravica do obrambe,
pravica do svobodnega verovanja.

V slovenski ljudovladi so cenili in spoštovali naslednje vrednote:

plemenitost,
skromnost,
čistost,
dobrota,
blagostanje,
tovarištvo,
pravda (v pomenu resjeda, pravica in pravdni postopek),
skupna korist pred osebno.

Nasprotje vrednotam so predstavljale:

izdaja,
samovšečnost,
sebičnost,
zavist (faušija),
brezvestnost,
pohlep,
kraja,
laž,
verolomnost,
samodrštvo,
napuh,
pristranskost,
osebna korist,
neodgovornost,
sovraštvo,
strahopetnost,
podkupovanje,
prevara,
goljufija,
stremuštvo,
zavajanje.

Stari pojmi Slovenske pravde

Pravda je nekoč pomenila:

pravo;
resjedo;
postavo;
pravičnost;
pravico;
sodni zbor, sodišče;
izrek o pravici (pravdo dati, pravdo reči);
sejo starešinstva;
pravdni postopek, proces.

KMET

veča

rota

kramola

Kramola v pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju leta 1894

Deklaracija o pravicah človeka in državljana 1789

Soseska, Sosednja, sosečka, gmajna

Župa in župan

dvanajstija

pojezda

Vojvod, nadvojvod, knez in kralj

Dežela in deželani

Slovensko ustoličevanje

PREBIVALCI SLOVENSKIH ZGODOVINSKIH DEŽEL SO DOMORODCI

§ Opredelitev in označb za domorodna ljudstva je več. Za izbiranje domorodnih ljudstev dandanes ne obstajajo enotna merila. Domorodna istovetnost ima različen pomen različnim posameznikom in družbam. Domorodna ljudstva imenujejo tudi naravna ljudstva.

§ Za Slovence oziroma prebivalce slovenskih zgodovinskih dežel je značilno, da njihovi predniki in potomci – sedanje generacije – nedvomno izpolnjujejo vseh šest kriterijev za domorodne ljudi. In še več!

KRITERIJI ZA OPREDELITEV DOMORODCEV

§ povezava z zemljo in območjem poselitve;

§ prizadevanje za avtonomijo in samoodločbo;

§ ponovno zanimanje za različne omike in jezike;

§ zgodovinska izkušnja okupacije;

§ stalne posledice razlastitve in podrejenosti;

§ skupni vplivi modernosti.

Slovenski domorodci smo in še vedno prebivamo v naslednjih zgodovinskih deželah:

1. Koroška

2. Štajerska

3. Krajnska

4. Primorje

5. Prekmurje

6. Beneška Slovenija

7. Bezjaška Slovenija.

Slovenski domorodci se dostojanstveno postavljamo za svoje mesto pod soncem. Smo varuhi, vardi živih izročil naših prednikov tudi Slovenske ljudovlade in Slovenske pravde.

Deklaracija Združenih narodov o pravicah Domorodnih ljudi

Sprejeta je bila v Generalni skupščini OZN dne 13. 9. 2007, zanjo pa je glasovala tudi Republika Slovenija – https://digitallibrary.un.org/record/609197 in jo je zato dolžna spoštovati.

Č̌len 1

Domorodni ljudje imajo pravico polnega už̌itka, tako kolektivno ali kot posamezniki, pravico užitka vseh č̌lovekovih pravic in temeljnih svobošč̌in, ki so priznane v Ustanovni listini ZN, Univerzalni deklaraciji o č̌lovekovih pravicah in mednarodnem pravu č̌lovekovih pravic.

Č̌len 2

Domorodna ljudstva in posamezniki so svobodni in enakopravni vsem drugim ljudstvom in posameznikom in imajo pravico biti prosti vseh oblik diskriminacije pri izvajanju njihovih pravic, še posebej tistih, ki se nanašajo na njihovo domorodno poreklo ali istovetnost.

Člen 3

Domorodni ljudje imajo pravico do samoodločbe. Na podlagi te pravice svobodno določajo svoj politični status in si prosto opredelijo ekonomski, družbeni in kulturni razvoj.

Č̌len 4

Pri izvajanju pravice do samoodločbe imajo domorodni ljudje avtonomijo samovladnja v njihovih notranjih in lokalnih zadevah, kot tudi načnih in sredstvih za financiranje njihovih avtonomnih funkcij.

Deklaracija Združenih narodov o pravicah Domorodnih ljudi

Člen 5

Domorodni ljudje imajo pravico vzdrževanja in krepitve njihovih, njim lastnih političnih, pravnih, ekonomskih, družbenih in kulturnih inštitucij in hkrati ohranjajo pravico lastne izbire polnega sodelovanja, če tako sami izberejo, v političnem, gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju države.

Člen 6

Vsak domoroden posameznik ima pravico do narodnosti.

Člen 7

Domorodni posamezniki imajo pravico živlenja, fizične in umske celovitosti, prostosti in varnosti osebe.

Domorodna ljudstva imajo kolektivno pravico živeti v svobodi, miru in varnosti kot svojski ljudje in ne smejo biti podvrženi kateremukoli dejanju rodomora ali drugega nasilnega dejanja, vključujoč nasilno premeščanje rojencev iz te skupine v drugo.

DEKLARACIJA ZDRUŽENIH NARODOV O PRAVICAH DOMORODNIH LJUDI

Člen 8

1. Domorodna ljudstva in posamezniki imajo pravico ne biti podvrženi prisilni asimilaciji ali uničevanju njihove kulture.

2. Država bi morala priskrbeti učinkovite mehanizme za preprečevanje in odškodnine za:

(a) Vsako dejanje, ki ima za cilj ali učinek prikrajšanje celovitosti njihove svojskosti/posebnosti, njih kulturnih vrednot ali etnične istovetnosti;

(b) Vsako dejanje, ki ima cilj ali učinek, da jih razlasti njihove zemlje, ozemelj ali virov;

(c) Vsako obliko prisilnega populacijskega premeščanja, ki ima za cilj ali učinek kršitev ali spodkopavanje katerihkoli njihovih pravic;

(d) Vsako obliko prisilne asimilacije ali integracije;

(e) Vsako obliko propagande namenjene hujskanju ali spodbujanju rasne ali etnične diskriminacije usmerjene proti njim.

DEKLARACIJA ZDRUŽENIH NARODOV O PRAVICAH DOMORODNIH LJUDI

Č̌len 13

1. Domorodni ljudje imajo pravico oživiti, uporabljati, razvijati in prenašati bodočim generacijam njihovo zgodovino, jezik, ustna izročila, modrost, pisne sisteme in slovstvo ter določiti in ohraniti njihova lastna imena za skupnosti, prostore in osebe.

2. Države morajo podvzeti učinkovite mere za zagotovitev zaščite teh pravic in prav tako zagotoviti, da lahko domorodni ljudje razumejo in so razumljeni v političnih, pravnih in administrativnih postopkih, kjer je to potrebno z zagotavljanjem tolmačenja ali drugimi primernimi sredstvi.

Č̌len 14

1. Domorodni ljudje imajo pravico ustanoviti in nadzirati njihove izobraževalne postopke in institucije, ki zagotavljajo izobraževanje v njihovih jezikih in na način, ki je skladen njihovim kulturološkim metodam poučevanja in učenja.

2. Domorodni posamezniki, posebej rojenci, imajo pravico do vseh stopenj in oblik izobraževanja v državni domeni brez diskriminacije.

3. Države morajo v povezavi z domorodnimi ljudmi podvzeti učinkovite mere, da imajo domorodni posamezniki, posebej rojenci, vključujoč tiste, ki živijo zunaj njihovih skupnosti, dostop, če je mogoče, do izobraževanja o njihovi lastni kulturi z izvajanjem v njihovem lastnem jeziku.

DEKLARACIJA ZDRUŽENIH NARODOV O PRAVICAH DOMORODNIH LJUDI

Člen 20

1. Domorodna ljudstva imajo pravico vzdrževati in razvijati svoje politične, gospodarske in družbene sisteme ali institucije, biti varni v uživanju lastnih sredstev za preživetje in razvoj ter svobodno sodelovati v vseh svojih tradicionalnih in ostalih gospodarskih aktivnostih.

2. Domorodni ljudje, ki so prikrajšani za sredstva za preživetje in razvoj, so upravičeni do pravične in poštene odškodnine.

Člen 21

1. Domorodna ljudstva imajo pravico, brez diskriminacije, do izboljšanja gospodarskih in družbenih pogojev, vključno s področji izobraževanja, zaposlitve, poklicnega usposabljanja in prekvalifikacije, stanovanja, sanitete, zdravja in socialne varnosti.

2. Države naj sprejemajo učinkovite ukrepe in kjer je to primerno, posebne ukrepe za zagotovitev nenehnih izboljšav njihovih gospodarskih in socialnih pogojev. Posebna pozornost naj se posveti pravicam in posebnim potrebam domorodnih starešin, žensk, mladine, rojencev in invalidov.

DEKLARACIJA ZDRUŽENIH NARODOV O PRAVICAH DOMORODNIH LJUDI

Člen 23

Domorodni ljudje imajo pravico določiti in razviti prioritete in strategije, za izvajanje njihove pravice do razvoja. Zlasti pa imajo domorodni ljudje pravico aktivne vključenosti v razvoj in določanje zdravstvenih, stanovanjskih ter drugih gospodarskih in socialnih programov, ki se jih tičejo in kolikor je to mogoče, upravljati te programe preko svojih lastnih institucij.

Člen 24

1. Domorodni ljudje imajo pravico do svoje tradicionalne medicine in ohranjanja zdravstvenih praks, vključno z ohranitvijo njihovih življenjsko pomembnih medicinskih rastlin, živali in mineralov. Domorodni posamezniki imajo pravico dostopa, brez diskriminacije, do vseh socialnih in zdravstvenih storitev.

2. Domorodni posamezniki imajo enakopravne pravice do uživanja najvišjega dosegljivega standarda telesnega in duševnega zdravja. Države naj sprejmejo potrebne korake s ciljem, da postopno popolnoma dosežejo te pravice.

DEKLARACIJA ZDRUŽENIH NARODOV O PRAVICAH DOMORODNIH LJUDI

Člen 26

1. Domorodni ljudje imajo pravico do zemlje, ozemelj in virov, katere so tradicionalno lastili, zasedali ali kako drugače pridobili ali uporabljali.

2. Domorodni ljudje imajo pravico imeti, uporabljati, razvijati in nadzorovati zemljo, ozemlja in vire, ki jih posedujejo zaradi tradicionalnega lastništva ali druge tradicionalne okupacije oziroma uporabe, kot tudi tiste, ki so jih pridobili drugače.

3. Države morajo dati legalno priznanje in zaščito te zemlje, ozemelj in virov. Tako priznanje naj bo izvedeno ob ustreznem spoštovanju navad, izročil in sistema lastništva domorodnih ljudi, ki se jih tiče.

Člen 27

Države naj skupaj z zadevnimi domorodnimi ljudmi vzpostavijo in izvajajo pošten, neodvisen, nepristranski, odprt in pregleden postopek ter podajo domorodnim ljudem dolžno priznanje njihovih zakonov, izročil, navad in sistemov lastništva ter priznavajo in formalno obravnavajo pravice domorodnih ljudi, ki se nanašajo na njihovo zemljo, ozemlja in vire, vključno s tistimi, ki jih imajo tradicionalno v lasti ali so okupirane ali drugače uporabljene. Domorodni ljudje imajo pravico sodelovati v tem procesu.

DEKLARACIJA ZDRUŽENIH NARODOV O PRAVICAH DOMORODNIH LJUDI

Č̌len 28

1. Domorodni ljudje imajo pravico odškodnine/poravnave/sanacije škode, z načini, ki vključujejo vračilo ali kadar to ni mogoče, pravično, pošteno in nepristransko nadomestilo za zemljo, ozemlja in vire, katere si tradicionalno lastijo, drugače posedujejo ali uporabljajo in katera so bila zaplenjena, odvzeta, zasedena, uporabljena ali poškodovana brez njihove svobodne, predhodne in informirane privolitve.

2. V kolikor se dotični ljudje svobodno ne strinjajo s čim drugim, bo nadomestilo v obliki zemlje, ozemlja in virov, enakovredne kakovosti, velikosti in pravnega statusa ali denarne odškodnine ali drugačne primerne odškodnine.

Člen 29

1. Domorodna ljudstva imajo pravico ohranitve in zaščite okolja ter proizvodne zmogljivosti njihove zemlje, ozemelj in virov. Države naj vzpostavijo in izvajajo programe pomoči za domorodne ljudi za takšno ohranjanje in zaščito, brez diskriminacije.

2. Države naj sprejmejo učinkovite ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se skladiščenje ali odlaganje nevarnih materialov ne izvaja na zemljišču ali ozemlju domorodnih ljudi, brez njihove svobodne, predhodne informirane privolitve.

3. Države naj tudi sprejmejo učinkovite mere, ki zagotovijo, da se po potrebi programi za spremljanje, vzdrževanje in obnavljanje zdravja domorodnih ljudstev, vestno izvajajo, tako kot so jih razvili in jih izvajajo dotična ljudstva.

Državnopravna mednarodna suverenost slovenskih zgodovinskih dežel:

• Wormski privilegij 1231

• Zakon o deželnem miru 1235

• Zlata bula cesarja Karla IV. 1356

• Privilegium maius Rudolfa IV. Habsburškega 1359

• Večni deželni mir cesarja Maksimilijana 1495

• Westfalski mir, 24. 10. 1648

• Pragmatična sankcija cesarja Karla VI. 19. 4. 1713

• Mirovni sporazum med Napoleonom in cesarjem Francem 18. 4. 1797

• Razglasitev Avstrijskega cesarstva 7. 12. 1804

• Poravnava 1867

• Manifest avstrijskega cesarja Karla 16. 10. 1918

• Ustanovitev narodne vlade za Krajnsko, Primorje ter slovenski del Koroške in Štajerske 31. 10. 1918

• Obvestilo slovenskega narodnega sveta o ustavnopravnem dejanju avstrijski vladi na Dunaj (manjka datum!)

• Adresa in odgovor regenta Aleksandra 1. 12. 1918 ter zedinjenje Kraljevine Srbije in Črne gore z deželami Države SHS