uvod
Strani 179 do 181 v knjigi ŠIŠKO, Andrej: Zedinjena Slovenska varda, Maribor : Zavod Lipa Maribor, 2020
Slovenci smo pomemben del svoje znane zgodovine preživeli v zemljepisno in politično-upravno natančno razmejenih, določenih in celovitih deželah, sprva imenovanih vojvodstva. Te dežele so se pričele izoblikovati v 12. stoletju, ko je razpadla dotedanja Karantanija oziroma Veliko vojvodstvo Karantanija, v nekaterih zgodovinskih virih imenovana tudi Slovenija/Sclavinia. Tedaj so se pričele izoblikovati deželne identitete ali istovetnosti, kljub temu pa se je vseskozi ohranjala tudi skupna narodna zavest slovenstva (jezikovna, kulturna in etnična).
Slika 19: zgodovinski Kozlerjev zemljovid Slovenske dežele in pokrajin
Slovenska narodna zavest se je naposled ponovno jasno izrazila ter prišla do izraza v obdobju evropske »pomladi narodov«, kot sodobni politični program Zedinjene Slovenije. Slovenska narodna zavest je obstajala ne glede na deželne/državne okvire, čeprav so jo zlasti tujci in priseljenci poskušali izriniti ter nadomestiti z deželno zavestjo. Pravzaprav sta skozi ves srednji ter tudi novi vek obstajali vzporedno obe – narodna in deželna zavest ter pripadnost.
Slovenske zgodovinske dežele so bile Koroška kot neposredna osrednja naslednica slovenske Karantanije ali Gorotanske Slovenije, Štajerska (1180), Krajnska (1364), Primorje – Primorska (1849) ter Prekmurje ali Slovenska krajina, ki je sodila v Ogrsko kraljestvo ali kraljestvo krone svetega Štefana.
Tiste slovenske dežele, ki so nastale iz slovenske karantanske dediščine (Koroška, Štajerska, Krajnska ter Primorje) so bile znane pod imenom dedne dežele, zatem pa imenovane tudi Notranje dežele ali dežele Notranje Avstrije. Dedne dežele so bile uradno oblikovane dne 27. 12. 1282 na državnem zboru v Augsburgu. Slovenske karantanske dežele so bile bistvo in ustavni temelj habsburških dežel in njihove vladavine. Habsburžani so zato slovenskim zgodovinskim deželam – imenovali so jih tudi dedne dežele – Koroški, Štajerski, Krajnski ter Primorju – v srednjem veku pokneženi grofiji Goriški in Gradiški, Trstu in Istri – nadeli skupno ime Notranja Avstrija, njihov skupni vladar pa je nosil naziv nadvojvod, po nemško Erzherzog.
Slika 20: zemljevid slovenskih zgodovinskih dežel okrog leta 1500 in današnje meje Republike Slovenije
Zgodovinske meje naštetih slovenskih dežel so znane in v zvezi s tem ni potrebno izumljati tople vode, potrebo je le poznati zgodovino slovenskega naroda.
Dežele so zgodovinsko utemeljene in imajo svojo suverenosti, ki ni nikoli ugasnila. Imajo svoje zgodovinske deželne simbole (grb in zastavo) ter deželne veče (zbore, skupščine), ki predstavljajo izvoljene predstavnike deželanov in deželank. Treba jih je le ponovno oklicati: aktivirati, torej oživiti in izvoliti.
Dežele v Republiki Sloveniji so lahko, ne samo v skladu z zgodovinskimi in pravnimi dejstvi, marveč tudi v skladu s 143. členom Ustave RS: Koroška, Štajerska, Krajnska, Primorje in Prekmurje.
Dežele so lahko razdeljene na upravna okrožja in imajo svojo samoupravo, ki naj bo določena z Ustavo RS in Ustavnim zakonom posamezne dežele.
V parlamentu RS bi moral imeti dežele enako število predstavnikov v Državnem svetu RS.
Slovenija ima svoje dežele že skoraj osemsto let, zato je logična vzpostavitev Zedinjene ljudovlade Slovenije (ang. Unifed republic Slovenia), zveze slovenskih dežel.
Izumljanje novih pokrajin, regij ali dežel je škodljivo in nesmiselno. V nobenem primeru ne koristi niti slovenskemu narodu niti slovenski državi, marveč izključno interesom oziroma koristim sosednjih držav in narodov. Slovenska zgodovina se ni začela danes, kakor tudi ne leta 1991 ali leta 1945 in se danes tudi ne končuje. Slovenska politika je dolžna poznati zgodovino svojega ljudstva in naroda ter posledično ravnati v smeri, ki bo koristila prihodnjim rodovom slovenskega naroda ter njihovi slovenski državi v bodočnosti.